Že nekaj časa razmišljam, kako naj se lotim tega bloga, vendar do sedaj nisem čutil, da bi širši javnosti razkril svoje resnice. Mislim, da je sedaj prišel trenutek delitve moje izkušnje z vsemi vami. Zgodba je osebna, vendar želim, da bi bila v oporo vsem, ki si želijo stopiti na pot osebne spremembe ter, če temu lahko tako rečemo, prebujenja. Prosim vedite, da so besede zelo omejene in težko je z besedami opisati stanja, prek katerih sem moral iti za dosego sedanje razširitve zavesti. V tem krajšem predgovoru bi se želel zahvaliti vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani pri spremembi namembnosti mojega delovanja, staršem za neomajno podporo, vsem modrecem našega časa za neprecenljive učne ure in predvsem mojemu večnemu prijatelju ter mentorju Robertu Sirotki za pomoč na poti osebnostne rasti in duhovnega spoznanja. Z vsemi vami si želim deliti mojo dosedanjo izkušnjo in spoznanje, želim pa si tudi to, da bi vsak izmed vas od napisanega odnesel čim več.
Vse skupaj se je začelo pred mnogimi leti, ko mi je prijatelj po imenu Tine svetoval prvo knjigo na temo osebne rasti. Do tedaj in še nekaj časa potem sem bil prežet z željo po vseh materialnih dobrinah ter izkušnjah, ki nam jih življenje lahko nudi. Iskreno, nisem se zavedal, kaj je to za en dar imenovan življenje, nisem se zavedal, ne kam grem, ne zakaj sem tukaj. Že kot otrok sem imel konstanten občutek manjvrednosti ter zato mojim staršem povzročal obilo preglavic, tako v šoli, kakor tudi izven nje. Nikakor nisem mogel najti notranjega miru, za vse stvari ter dejavnosti, ki me niso zanimale se nisem trudil, zamenjal sem veliko športov, se vpisoval na vse možne tečaje ter nenehno iskal tisto nekaj, kar bi mi dalo ta tako imenovani mir. Konstantno sem se spraševal, “Kaj nekaj ta beseda MIR sploh pomeni”:). Kasneje sem dojel, da mojemu stanju strokovno pravijo hiperaktivnost, nekateri to stanje opredeljujejo celo kot bolezen ter predpisujejo raznorazna zdravila, ki nosijo bizarna imena, kot so Ritolin itd. :) No, tudi moja hiperaktivnost je bila ovrednotena kot nekaj “slabega” nadaljnjih 23 let. Seveda je hiperaktiven otrok “problem” za sodobno družbo, saj je v šoli nemiren, včasih doma izraža svoje mnenje tudi na neprimeren način, itd. Sedanja družba bi želela vse nas hiperaktivce strpati v kamion in odpeljati na Mars, če bi le to bilo možno. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem to mojo tako imenovano disfunkcijo ovrednotil kot nekaj pozitivnega, kot tisto nekaj, kar mi daje možnost videti različna stanja drugih oseb za zelo kratko vreme, stanje analizirati ter podati rešitev in pomoč osebi, ki se je znašla v takšnem stanju, ter obenem izstopiti iz tega dotičnega stanja brez negativnih posledic za moje telo, dušo ali um. Ta stanja so lahko depresija, žalost, občutek manjvrednosti, občutek praznine, itd.
Preden nadaljujem bi želel povedati staršem hiperaktivnih otrok, da po vsej verjetnosti ( imate doma nekoga, ki je prišel na ta svet z določeno nalogo. Vse kar morate storiti v takem primeru, je razumeti, kaj ta naloga je ter podpreti vašega otroka pri vseh še tako (za vas) norih idejah. Svojega mesta sam nikakor nisem mogel najti, ker me (tudi če so se ljudje okoli mene še tako trudili) ni nihče razumel. Zato sem začel posegati po opiatih, alkoholu itd., vrednost sem začel dajati tem izhodom v sili, dejavnikom ki so mi le začasno ublažili ta tako imenovani notranji mir. To sem počel kar nekaj časa, seveda sem vešče skrival svoja dejanja pred ostalimi, ker saj vemo, v današnji družbi je vsak takšen primer za na Mars, ali bolje za odstrel. Velika večina ni niti toliko pri pameti, da bi zadevo ovrednotila drugače ter takim tako imenovanim “ničvrednežem” ponudila pomoč. Moja odsotnost je trajala 12 let (prosim svoje starše, da se ne ustrašijo te številke, saj nisem bil cel čas drugje in danes je situacija drugačna), 12 let izkušenj, ki jih danes vrednotim na popolnoma drugačen način. Zavedam se dejstva, da če vseh teh stvari ne bi preživel, ne bi nikoli mogel pomagati ljudem, ki so v takih trenutnih stanjih kot sem bil jaz, jim pomagati izstopiti iz teme ter zagledati luč.
Seveda pa, ker sem konstanten iskalec odgovorov na svoja vprašanja, me je življenjska pot pripeljala do Roberta Sirotke. Celotna zadeva je na začetku izgledala kar se le da bizarno. Začele so se seanse, učenja o pravilnem delovanju posameznika ter družbe, nauki o Jezusu, Sai Babi, starih vedah, itd. Prišel sem do spoznanja, kaj je meditacija, kako delujejo čakre, kaj so grelciin kakšna orodja uporabljamo pri reševanju določenih stanj zavesti. Z Robertom sva se začela srečevati enkrat tedensko, na začetku je najina seansa trajala eno uro, čez nekaj časa sva zadevo skrajšala na 30 min. Začela sva odpravljati blokade in končno sem začel razumeti, zakaj sem prišel k njemu, kaj je moja življenjska naloga. Zacel sem dojemati nauke modrecev našega časa, začel sem razumeti delovanje boga (naj poudarim, da nisem pripadnik nobene religije, spoštujem vsako religijo, vendar se sam poslužujem religije ljubezni), delovanje vodnikov, mojstrov materije ter mojstrov antimaterije. Začel sem dojemati življenje kot izkušnjo, ne kot nenehno trpljenje iz stanja v stanje. Dojel sem, kaj pomeni hvaležnost ter razumeti pomen besed kot so spoštovanje, modrost, požrtvovalnost, ljubezen, predanost. Začel sem se soočati s svojimi strahovi ter jih odpravljati s hitrostjo luči. Začel sem opazovati svoje namene ter spoznavati svoj ego. Na kratko povedano, začelo me je zanimati, kaj vse je ta kreacija, kako delujemo ljudje in kje lahko najdemo rešitev za naše težave. Nenehno iskanje, vera v to, da sem stopil na pravo pot ter pomoč mojega prijatelja ter učitelja, me je pripeljala do stanja v katerem se nahajam danes.
Danes starega Mateja ni več, v istem življenjskem mandatu sem se rodil dvakrat (fantastično), stara prepričanja so opuščena, zanimajo me energije, življenje po življenju, dimenzije, predvsem 4 in 5 dimenzija, zanima me, kako podati sporočilo posamezniku ter množici preko medija kot je glasba ter preko zdravilstva, zanima me pravilno delovanje, zanimajo me stari spisi. Želim si predati svoje znanje ter se učiti do konca svojih dni. Zanimajo me prana, joga, Feng Shui ter Tao, zanima me, kam gremo in kaj lahko naredim za boljši jutri, zanima me dejstvo, da smo vsi povezani v eno veliko družino, ki presega meje našega razuma, zanima me, kako bom lahko pomagal vsakemu bitju na tem svetu, kako bom lahko osrečil vsakega, pa naj bo to bilka, žival ali pa človek. Zanima me, kje so meje (če sploh so), kaj stoji za bogom, zanima me, če je on zadnji v vrsti ali je za njim še kaj drugega, prav tako me zanima, kako pomagati dušam, ki niso uspele premagati svojega uma in najti pot domov preko ljubezni, skratka zanima me eksistenca kot taka z vsemi vedami, ki nam lahko pomagajo ter plemenitijo naš vsakdanjik. Po 3 letih šolanja (končni izračun, ko sva seštela vse ure na terapijah, vse telefonske pogovore, sprehode itd., je pokazal, da se z Robertom poznava šele 7 dni:)) sem končno pripravljen stopiti na samostojno pot zdravljenja, učenja ter pomoči drugim. Pripravljen sem delovati v dobro vseh ter prispevati k razvoju tako posameznika kot tudi družbe. Želim si, da bi vsak od nas prišel do samorealizacije ter da bi vsakdo od nas prišel do spoznanja, da živimo v nebesih in da je to obdobje zelo pomembno za nadaljnji razvoj zemlje. Nikoli nismo sami in verjemite mi, iz vsega “hudega” se da izstopiti, iz vsega se da povleči nauk in dobro, nemogoče si je predstavljati, koliko ljubezni ima bog za vsakega od nas, pa naj bo to najhujši kriminalec ali pa morilec. Pod besedo bog pa lahko vsak posameznik razume, kar mu ustreza (eni poimenujemo to narava, drugi sistem, tretji luč itd.), vendar je vse kar poznamo naša kreacija, mi smo bog in on prebiva v nas. Zato naj bo vsak spoštovan ter naj bo nudeno brezkompromisno služenje vsakemu.
Močno upam, da bo moja zgodba lahko začetni korak pri spreminjanju vašega življenja, da bo moja izkušnja dovolj za premik že enega samega človeka, saj je v vsakem celo vesolje. Dragi prijatelji, želim vam obilo lepega, vsakemu posamezniku pa želim srečno pot.
Iz srca,
Matej Mušič
Welcome to my page and my HoagBlog, find your self at home and try to follow me if you can:))
